Main post image

”Pevski zbori so v pandemiji vsekakor postali zelo ustvarjalni!”

17. marca 2021

Intervju z generalno sekretarko Evropske zborovske zveze ECA-EC.

1. Kot generalna sekretarka Evropske zborovske zveze ECA-EC imate pregled nad trenutnim stanjem v zborovskem svetu. Na kakšne načine je pandemija vplivala nanj? Kakšne posledice pušča?

O kratko ali daljno ročnih vplivih na zborovski svet širom Evrope še ne moremo govoriti. Poudariti moramo, da se situacija razlikuje od države do države: v preteklih 12 mesecih so v določenih državah ali regijah nekateri pevski zbori lahko vadili več kot drugi. Z zagotovostjo vemo, da nekateri pevski zbori že več mesecev niso imeli nastopa, niti pevske vaje, nekateri so izgubili svoje člane ter vire dohodkov in se posledično srečevali s težavo kritja stroškov, spet drugi niso bili zmožni plačevati zborovodja in so zaradi tega morali ustaviti vso dejavnost. V nekaj državah so za več mesecev ali celo leto prepovedali petje v šolah, medtem ko so v drugih otrokom do določene starosti dovolili skupno petje. Po drugi strani pa so pevski zbori v pandemiji vsekakor postali zelo ustvarjalni (beri odgovor na vprašanje 3).

V preteklih 12 mesecih je bilo odpovedanih večino državnih in mednarodnih zborovskih dogodkov, težavna situacija pa se nadaljuje tudi v 2021. Vsi organizatorji dogodkov morajo dandanes biti izjemno prilagodljivi in pripravljeni na pogosto spreminjanje načrtov.

Veliko zborovodij je izgubilo del dohodka, prav tako pa so prizadeti mnogi glasbeniki, ki delajo na področju zborovstva (solisti, pianisti in inštrumentalisti), kakor tudi vsi ostali, povezani s pevskimi zbori (založniki, producenti, šiviljski saloni, turistične agencije, …).  

Kako močno bo situacija vplivala in kako dolgo bo vse skupaj trajalo, je odvisno seveda od razvoja pandemije v prihodnjih mesecih. Vsekakor bo zelo pomembno tudi to, kako bodo vlade različnih držav zmožne pomagati in podpirati tiste, ki so zaradi posledic karantene utrpeli največ škode, predvsem samozaposleni v kulturi in glasbeniki, ki mnogokrat ne spadajo v programe državne podpore.

2. Kaj vas v trenutni situaciji najbolj skrbi in ali mislite, da je zborovski svet na kakršenkoli način ogrožen?

Mislim, da je največjo škodo utrpela javna podoba zborovske glasbe/skupnega petja. Mediji in deloma tudi državne oblasti so razširjali sporočilo ”petje je nevarno”, kar ne drži. Če pojemo sami ali če pojemo skupaj z drugimi, je to zelo dobro za naše zdravje in ima mnogo koristi. Pomembno je poudariti, da je nevaren virus, ne petje samo po sebi. Seveda, ko pojemo skupaj z drugimi, moramo skrbno paziti in upoštevati predpise, da ne bi prišlo do širjenja virusa, ampak enako je z drugimi skupinskimi dejavnostmi, kjer ljudje globoko dihajo, glasno govorijo ali se veliko smejejo. Na Evropski zborovski zvezi – Europa Cantat v prihodnjih mesecih načrtujemo kampanjo, s katero želimo poudariti pozitivne lastnosti in koristi (skupnega) petja.


Mislim, da je največjo škodo utrpela javna podoba zborovske glasbe/skupnega petja. Mediji in deloma tudi državne oblasti so razširjali sporočilo ”petje je nevarno”, kar ne drži. Če pojemo sami ali če pojemo skupaj z drugimi, je to zelo dobro za naše zdravje in ima mnogo koristi. Pomembno je poudariti, da je nevaren virus, ne petje samo po sebi.


3. Ali imate kakšne primere, ki dokazujejo, da lahko pevski zbori epidemiji navkljub delajo in živijo naprej?

Ja, primerov je mnogo. Nekateri zbori se spoprijemajo z epidemijo po svojih najboljših močeh in nadaljujejo z vajami s pomočjo spletnih orodij in programov, in zanimivo, nekateri so pridobili celo nove člane, čeprav se še niso osebno srečali. Vedno več jih ustvarja videe virtualnih zborov, predvsem z namenom, da ostajajo v stiku s svojim občinstvom in da imajo pevci nek cilj ter občutek pripadnosti. V poletnih mesecih so mnogi pevski zbori začeli z vajami na prostem in nenavadnih krajih, kot so parkirne hiše, skladišča, kmetijska poslopja, itd., organizirali so tudi vaje v avtomobilih.

Pravi ‘’bum’’ v razvoju so doživeli digitalni programi, ki glasbenikom omogočajo skupne vaje in nastope preko spleta (brez, da bi bili utišani, kot to zahteva več video programov). Zadnje čase veliko pevskih zborov vadi s pomočjo programov Jamulus, Soundjack ali SonoBus. Pri ECA-EC podpiramo digital-stage.org.

4. Kako je biti nazaj v Ljubljani?

Odlično! V navadi mi je, da v času priprav na festival festivalsko mesto obiščem vsaj 4-krat na leto. Tokrat je preteklo že več kot 12 mesecev, odkar sem obiskala mesto gostitelja novega festivala Europa Cantat. Svojega domačega kraja nisem zapustila že več mesecev, zato mi je še toliko bolje dela sprememba, drugačne barve, druga svetloba, mestno središče z odprtimi trgovinami … in tako pomembno in dobro se je srečati s festivalsko ekipo v živo! Veliko lažje je namreč izpeljati številne razprave in posledično sprejeti pomembne odločitve, ko sediš skupaj za mizo, čeprav na razdalji in z masko na obrazu, kot preko Zoom sestanka.

5. Je Ljubljana kot mesto in kot organizator pripravljena gostiti festival EC?

Osebno lahko povem, da ekipa JSKD-ja res trdo dela na prilagajanju vedno novim in novim okoliščinam in situacijam, in to z veliko mero profesionalnosti. Pretekli teden smo skupaj pretresali različne scenarije s ciljem, da festival prilagodimo različnim možnim situacijam. Delali smo na konceptih, ki omogočajo organizacijo varnega dogodka, če bodo razmere v juliju 2021 dovolj dobre in bodo omogočale srečanja in previdna druženja.  Hkrati se popolnoma zavedamo, da moramo ves čas spremljati razmere in vladne odločitve.

Ljubljana je prekrasno mesto, ravno pravšnje velikosti, z odličnimi prizorišči, mnogimi zunanjimi površinami različnih velikosti in infrastrukturo, ki omogoča vse, kar takšen dogodek zahteva. Najbolj nas navdušuje odziv, ki so ga pokazali zborovski pevci in zborovodje iz Ljubljane in drugih delov Slovenije!


Sonja Greiner je generalna sekretarka Evropske zborovske zveze (ECA-EC) in članica upravnega odbora svetovne fundacije mladinskih zborov.
Z nemškim očetom in francosko materjo je leta otroštva in mladosti preživela v Peruju in Ekvadorju. Po študiju angleščine, francoščine in španščine v Nemčiji je v začetku 1990 postala vodja mednarodnega tekmovanja komornih zborov in mednarodnega festivala ‘Musica Sacra’ v Marktoberdorfu, Nemčija. Kasneje je zavzela mesto namestnice generalne sekretarke, leta 2011 pa generalne sekretarke Evropske zborovske zveze ECA-EC.
Sonja Greiner je bila članica in finančnica evropskega in mednarodnega glasbenega združenja med leti 2000 in 2013. Leta 2015 so ji dodelili naziv častne članice mednarodnega glasbenega združenja.